Dolga tradicija savnanja in njegovi pozitivni učinki

Začetki savnanja najverjetneje segajo že skoraj 10.000 let nazaj. Prve savne so bile preproste luknje skopane v zemljo, kjer so na predhodno segrete kamne polivali vodo in tako ustvarjali paro. Skozi zgodovino so se kamite strukture, v katerih so se ljudje lahko savnali, pojavljale na različnih koncih sveta. Njihove arheološke ostanke so odkrili na Irskem, v Veliki Britaniji, Mehiki, Severni Ameriki, islamskem svetu in drugod.[1]

Finska in estonska savna na Unescovem seznamu

V Estoniji in na Finskem so savno in z njo povezano tradicijo uvrstili na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Finska beseda savna naj bi izvirala iz samijske besede soudnje in pomeni jamo v tleh[1].  

Na Finskem so obred savnanja verjetno izvajali že 7000 let pred našim štetjem. Danes je v tej državi s 5,5 milijoni prebivalcev približno 3 milijone savn. 90 % Fincev se savna vsaj enkrat na teden[2].

Blagodejni učinki savnanja

Na temo savnanja in njegovih (blagodejnih) učinkih na zdravje je bilo opravljenih kar nekaj raziskav. Raziskave so pokazale povezavo med rednim savnanjem in manjšim tveganjem za kardiovaskularne bolezni[3], demenco in Alzheimerjevo boleznijo[4], ter akutne in kronične respiratorne bolezni[5]. Redno savnanje lahko pozitivno vpliva na imunski sistem[6] in krepi mentalno zdravje[7].


VIRI